9
Dxejc räjp Jesús lojreni:
―Rniliä́pac lojtu, yu'reni suga' ree nani di guet fixgaareni abiääd xcäḻrnibee Dios.
Gubixhlo Jesús garenca
(Mt. 17:1‑13; Lc. 9:28‑36)
Che gudejd xho'p dxej, Jesús cua' Pedr, näj Jacoob, näjza Juan, laatisreni huinäni yejc te danro. Ro'c gubixhlojni garenca lojreni. Gusloj rdimbicha' rexhajbni, gujc xhajbni nolbäj. Rut rajcti rusquijtz lajd lo guedxliujre si'c biquijtz xhajbni. Dxejc baluiiloj Elías näjza Moisés lojreni, cayuinäjreni Jesús diidx. Sas räjp Pedr loj Jesús:
―Dad, laaca dxunnu ree. N̲aj jiennu choṉ yuguixa', tejni xtenlu, steeni xten Moisés, steeni xten Elías.
Si'c guniini sa'csi nicla niacbeeni xhini'c guiniini, sa'csi cadxebduxhreni. Dxejc biääd te za bejn balaa yejcreni. Neṉ zaga biejn xse' te ni räjp:
―Dee najc xi'nä nani sanälazä, coḻcuadiajg xtiidxni.
Che batzuré lojreni, bahuiireni rutru suganäjti Jesús, xtebtis Jesús suga'.
Che siädjiäjtreni dajnga, gunibee Jesús rut lojdi guiniireni xcuent ni bahuiireni, guibaṉxgaasi Xi'n Dios nani gujc Niguii lo rebeṉgut. 10 Basäḻcheereni rediidxre neṉ lastooreni. Dxejcru canabdiidx lo sa'reni xhicha säloj guibaṉsacni lo rebeṉgut. 11 Sas gunabdiidxreni lojni, räjpreni:
―¿Xhicuent rnii remastr xten leii naquiinpac jiädxgaa Elías?
12 Dxejcti bazejcni diidx lojreni, räjpni:
―Guliireni siädxgaapac Elías, luxh sunsa'cni guira'ti xhi cos. N̲aj a', ¿xhicuent caj lo guijtz xcuent Xi'n Dios ni gujc Niguii, sidejdni trabajwduxh, rutza jiudini? 13 Luxh narä rniä lojtu, abiääd Elías, luxh bennäjrenini si'ctis ni rlajzreni, si'cpac ni caj loj guijtz ni rusule' xcuentni.
Basiajc Jesús te biuux ni guyu' beṉdxab neṉ lastooni
(Mt. 17:14‑21; Lc. 9:37‑43)
14 Che asiäädreni cadro tre' sgaii rexpejṉpac Jesús, bahuiireni loj xhidalro bejṉ ni tre' lojreni, luxh cayeinäj rebejṉ ni ruluii leiireni. 15 Che bahuii guiraa rebejṉ loj Jesús, bidxeloduxhreni, baxuṉreni, huiye'tzreni xchan lojni. 16 Dxejc gunabdiidx Jesús lojreni:
―¿Xhini'c rusieinäjtu laareni?
17 Sas gunii tej reni yu' lo beṉxhidaalga, räjpni:
―Dad, ree siädnää́ xi'nä lojlu, yu' beṉdxab neṉ lastooni, nani rujn najcni gop. 18 Cheni rniaaznini, rutienta'ni xi'nä, luxh ṟiduxh bitzuṉ ro'ni, näjza rauya'ni ro'ni, luxh cabijdzni. Aräpä loj rexpejṉpaclu cuääreni beṉdxabga, niluxh di niajcdi nibäärenini.
19 Dxejcti gunii Jesús lojreni, räjpni:
―La'tu, bejṉ ni di chalilajz, ¿gucli chu'ä lojtu te chalilajztu? ¿Gucli gusieedtu narä? ¡Coḻtanäni loä!
20 Dxejc biädnäreni biuuxga lojni. Che bahuii beṉdxab lo Jesús, basnijni bi'nga, basäḻta'tinini lo yuj. Sädiidxni, luxh caṟii bitzuṉ ro'ni. 21 Gunabdiidx Jesús loj xtadni:
―¿Gucli rajcni si'c?
Dxejc räjp dade'ga:
―Che gujclini biuxbäz. 22 Balti huält rusäḻnini lo guiboo näjza lo nis te ju'tnini. Palga yu' xhi gac gunlu, balazlajz nuunu, gucnäj nuunu.
23 Sas räjp Jesús lojni:
―¿Xhicuent rniabdiidxlu la sajc gacnää́lu? Xhitis sajc gac par nani rililajz.
24 Guredxa' xtad bi'nga, räjpni:
―¡Rililazä! Gucnäj narä te chaliiru lazä.
25 Che bahuii Jesús bixa't xhidajl bejṉ lojni, gudidxa'ni lo beṉdxabga räjpni lojni:
―Beṉdxab ni rujn gop, narä canibeä, birii neṉ lastoo bi'nga. Na'cru chulu neṉ lastooni.
26 Dxejcru guredxa' beṉdxabga, luxh basnibzejsni bi'nga, dxejcru biriini neṉ lastooni. Astoo te beṉgut bia'n bi'nga ro'c. Xhidajl rebejṉ räjp:
―Agujtni.
27 Dxejc gunaaz Jesús ṉaa bi'nga guläsnini. Guzuliiti bi'nga. 28 Dxejcti che abiu' Jesús neṉ yu', gunabdiidx rexpejṉpacni lojni:
―¿Xhicuent di niajcdi nibäänu beṉdxabga?
29 Dxejc räjp Jesús lojreni:
―Di gacdi cuäätu sa' beṉdxabre palga ditu cuedx-guinab lo Dios, palga ditu gucuaṉxgaa.
Gunisac Jesús xho guetni
(Mt. 17:22‑23; Lc. 9:43‑45)
30 Dxejc biriireni ro'c, gudejdreni Galilee. Luxh di rlajz Jesús niacbee rebejṉ sadejdreni nejzga, 31 sa'csi caguluiini rexpejṉpacni. Cayäjpni lojreni: “Xi'n Dios ni gujc Niguii sidejdni ladzṉaa rebejṉ, niluxh sugu'trenini. Che guiza' choṉ dxej gujtni, sibajṉni stehuält.” 32 Niluxh laareni direni niacbee xhini'c guniini, bidxejbzareni niniabdiidxreni lojni.
¿Chuni'c sajcru?
(Mt. 18:1‑5; Lc. 9:46‑48)
33 Bidzujṉtireni Capernaum. Che biu'ni neṉ yu' räjpni lojreni:
―¿Xhini'c cagusiejytu lo nejz?
34 Dxejc xhet guniitireni, sa'csi laareni cagusieinäj sa'reni lo nejz don chuni'c sajcru lojreni. 35 Sas gurej Jesús, dxejc gurejdxni guitzubitio'p xpejṉpacni, räjpni lojreni:
―Palga yu' chu rlajz gasajcru lojtu, sugacxgaani si'c te nani xhet sajcti, sugunzani xtzuun chutis.
36 Dxejcti cua'ni tej biuxbäz, huinänini galäiireni. Dxejc gudääzni biuxbäzga, räjpni lojreni:
37 ―Chutis ni gacnäj te rebiuxe're sa'csi rinälajzni narä, sacnäjni narä, luxh nani gacnäj narä, xhet narätis gacnäjtini, näjza xtadä nani baxhaḻ narä racnäjni.
Nani di guiniyaj nuunu, xladnu yu'ni
(Lc. 9:49‑50; Mt. 10:42)
38 Dxejcti gunii Juan räjpni lojni:
―Bahuiinu lo te bejṉ ni rbää beṉdxab con xcäḻrnibee lajlu, niluxh dini sanäj nuunu. Sas huiye'tznu lojni na'c gunni si'c sa'csi dini sanäj nuunu.
39 Dxejc räjp Jesús lojni:
―Na'c gudxojntu gunni si'c sa'csi bejṉ nani rujn milagwr con xcäḻrnibee laä digacdi guiniyagajcni narä. 40 Nani di guidxagdijḻ nuunu, xlaadnu yu'ni. 41 Rniliä́pac lojtu, chutis ni guniidx te bas nis lojtu sa'csi najctu xpejṉpac Crist, siguijx Diosni xcuent nani bejnni.
Nani rujn jiajb bejṉ lo dojḻ
(Mt. 18:6‑9; Lc. 17:1‑2)
42 ’Chutis ni gusiu' tej rebiuxe' ni rililajz narä neṉ dojḻ, sugaḻ te guimolin yejnni dxejcti gucuaarenini lo nisdoo. 43 Palga tej ṉaalu gun gunlu dojḻ, batiu'ni: hueenru natiujnglu chaläjzlu cadro yu' Dios quela sojb guiro'p ṉaalu gusäḻreni luj gabijl, loj bajl ni di jiuii, 44 cadro diza xpisiujgreni guet, diza bajl jiuii. 45 Luxh palga tej ni'lu gun gunlu dojḻ, batiu'ni: hueenru nitiujnglu chaläjzlu cadro yu' Dios quela sojb guiro'p ni'lu luxh chäälu gabijl, lo bajl ni di jiuii, 46 cadro di xpisiujgreni guet, diza bajl jiuii. 47 Luxh palga tej balojlu gun gunlu dojḻ, gulääni: hueenru chäälu cadro rnibee Dios natiä'p lojlu quela sojb guiro'p balojlu chäälu gabijl, 48 cadro di xpisiujgreni guet, diza bajl jiuii.
49 ’Si'cni rloj sejd yejc xhi cos yäḻrajw, si'cza guiloj bajl yejc guiraareni. Guilojza sejd lo guira'ti ni rdeed bejṉ lo Dios. 50 Hueen najc sejd, luxh palga agudejd yäḻnadzij yejcni, ¿xho guntu te gacsacni nadzij? Coḻyajc nadzij la'tu, coḻguibaṉnäsa'c sa'tu.