12
Gudääb te gunaa se't ni' Jesús
(Mt. 26:6‑13; Mr. 14:3‑9)
Che riäädx xho'p dxej gaḻ lanij pascw, huij Jesús guedx Betania cadro rbäjz Larz nani baspaṉsac Jesús loj rebeṉgut. Ro'c bejnreni te xchej te gau Jesús. Mart bateed xchejga, näjza Larz sobganäj Jesús näjza rexpejṉpacni lo mex. Dxejcti bidzuṉnäj Marii si'cti garol litr se't ni rlianexhduxh si'c nard. Sacduxh se'tga. Dxejcti gudääbni se'tga lo reni' Jesús, baspijdzni ni'ni con xquidxejcni. Guideb neṉ yu'ga gulanejxh se'tga. Dxejcti räjp Judas Iscariot, xi'n Simón, ni najc te rexpejṉpac Jesús, lagajc ni abejn xhigab guto'ni Jesús, räjpni:
―¿Xhicuent di se'tre nido' choṉ gayuu denar te nidis meelga loj rebeṉproob? (Choṉ gayuuga najc si'cti ni xca' te niguii paru gunni dzuun tzubiteb bäii.)
Guniini si'c, xhet sa'csi riadini reproob, per sa'csi laani najcni te gubaan, luxh laani ca'ni bols cadro ruchee meel, luxh rbääni meel lojga te rca'nini. Ni'cni räjp Jesús lojni:
―Na'c gudxojnluni; subasäḻxgaanini, che gajd guidzujṉ dxej nani guiga'tzä. Dxej-yääl yu' rebeṉproob lojtu, luxh narä dina chuä lojtu xchej.
Laareni rlajzreni nugu'tzareni Larz
Dxejc che gucbee xhidajl xpejṉ Israel yu' Jesús rolijz Larz ni gubaṉsac lo rebeṉgut, bidzujṉreni, xhet xcuentis Jesús. Biäädreni te fiizareni loj Larz nani baspaṉsacni lo rebeṉgut. 10 Dxejcti rebixhojz ni rnibee bachaagzareni diidx te ju'tzareni Larz, 11 sa'csi xhidajl rexpejṉ Israel salilajzreni xtidx Jesús sa'csi bahuiireni gubaṉsac Larz.
Biu' Jesús guedx Jerusalén
(Mt. 21:1‑11; Mr. 11:1‑11; Lc. 19:28‑40)
12 Che bara yääl, rebejṉ xhidajl ni bidzujṉ lanij biejn diajgreni asiäddzujṉ Jesús guedx Jerusalén, 13 dxejcti batiu'reni ṉaa reyagzijn, biriireni neṉ guejdx, sachaglojrenini. Guredxa'reni, räjpreni lo Jesús:
―¡Coḻguiliä'p xpala'n Dios! ¡Chicbaa nani siääd xcuent Dad nani najc ṟeii lo rexpejṉ Israel!
14 Bidxäl Jesús te burbäz, gubijbnini, si'cni caj lo reguijtz:
15 Na'c guidxejbtu, bejṉ ni rbäjz neṉ guedx Sión.
¡Coḻhuii! Reii xtentu asiääd, bijbni dejtz te burbäz.
16 Di rexpejṉpacni niacbee recosga che gujcreni, niluxh che gubaṉsacni loj rebeṉgut, dxejc banaj lajzreni recos nani caj lo guijtz xcuentni, näjza guiraa recos ni bejn rebejṉ lo Jesús te guzojb rediidxga.
17 Rebeṉ xhidajl ni suganäjni che gurejdxni Larz te biriini neṉ baa che baspaṉsacnini lo rebeṉgut, bijzareni diidx xcuent guiraa ni bahuiireni. 18 Ni'cni biädchagloj rebeṉ xhidajlgani, sa'csi abiejn diajgreni laani bejnni milagwrre. 19 Ni'cni räjp refarisee lo sa'reni:
―Aruhuiitu xhet sajcdi jieṉnu. ¡Coḻhuii! Empac sanajl guideb guedxliujni.
Riädtiil regriegw Jesús
20 Yu' gaii beṉgriegw nadxaag lo rebejṉ ni biädted lanij guedx Jerusalén. 21 Rebejṉre bidzujṉ loj Felipe nani siääd guedx Betsaida xten Galilee, gusloj gunabreni lojni, räjpreni:
―Dad, rlaaznu guihuiinu lo Jesús.
22 Biääd Felipe, räjpni loj Andrés, dxejcti guiro'preni huiye'tzreni lo Jesús. 23 Dxejcti räjp Jesús lojreni:
―Abidzujṉ oṟ ni chä'p xpala'n Xi'n Dios ni gujc Niguii. 24 Rniliä́pac lojtu, palga di te xob binij jiajb lo yuj, neṉ xhurc cadro cueni, te rianxtebni, guetni, dini guiliejn. Luxh palga guetni, siliejnni, rajcza te nisro lojni, rajc xhidajl xob binij. 25 Nani sanälajz xcäḻnabajṉni, sunijtnini, luxh nani rbälaz xcäḻnabajṉni lo guedxliujre, sica'ni yäḻnabajṉ par tejpas. 26 Palga yu' chu tej ni rlajz chu loä, sujiädnajlni xnezyuä, te cadro yu'ä, ro'cza cuääz ni ru' loä. Palga yu' chu gun xtzunä, siliä'pza Xtadä xpala'nni.
Rnixgaa Jesús guetni
27 Räjpzani:
―N̲aj cayac-huin lastoä. ¿Xhichani'cza gäpä lo Xtadä? ¿La siniä: Dad, gucnäj narä te di tedä oṟ ni siääd? Ni te tedäpac oṟga biälä lo guedxliujre. 28 Xtadä, bejn si'cni riäjl gac te guiliä'p bejṉ xpala'nlu.
Dxejcti xhaguibaali biejn te xse' te ni räjp:
―Agulä'pä xpala'nä, siliä'pä xpala'nä stehuält.
29 Ni'cni lo rebejṉ ni tre' ro'c, ni biejn diajgreni se'ga, yu' reni räjp:
―Lascanu gunii te guzii.
Guyu'zareni räjp:
―Te xangl Dios ni gunii lojni.
30 Dxejc räjp Jesús lojreni:
―Et xcuentädi gunii xse' ni gunii, xcuenttis la'tu guniini. 31 N̲aj abiääd xcäḻguxhtis Dios lo guedxliuj. N̲aj sibicaj xcäḻrnibee nani rnibee lo guedxliujre. 32 N̲aj, che guiliäsreni narä jiaa lo guedxliuj, te gaḻä ro'c, sutie'ä guiraa bejṉ loä.
33 Rediidxre gunii Jesús te canixgaani xho guetni. 34 Räjp rebejṉ lojni:
―Nuure biejn diajgnu biḻreni lo leii, Crist ni jiääd sibajṉ par tejpas. ¿Xho mood rniilu, nanab chäs Xi'n Dios ni gujc Niguii jiaa lo guedxliuj? ¿Chuxhni'c najc Xi'n Dios ni gujc Niguii ni ruzä'tlu?
35 Dxejcti räjp Jesús lojreni:
―Stera'tsi yu' bianij lojtu. Coḻsaj laḻ ni rajptu bianijga, te di guiniaaz yäḻxcäjy la'tu, sa'csi ni rsiaj loj nacäjy, dini gan caro chääni. 36 Laḻ ni rajptu bianij, coḻchalilajz bianijga te gactu rexi'n bianij.
Gunii Jesús rediidxga lojreni, dxejcti biunejzni ro'c, bicuatzlojni.
Xhicuent di rexpejṉ Israel nililajz xtidx Jesús
37 Xhidajl remilagwr bejn Jesús nez loj rexpejṉ Israel, niluxh direni nililajz xtiidxni, gulälazreni nani baxhaḻ Dios lojreni. 38 Ni'cni guzojb diidx nani gunii Isaías, ni gunii xtidx Dios galoro, räjpni:
Dad, ¿chuni'c huililajz xtiidxlu?
¿Chuloj baluiilu xcäḻrnibeduxhlu, ä?
39 Ni'cni di niajcdi nililajzreni, sa'csi guniiza Isaías, räjpni:
40 Abascäjyni lojreni,
abennajdni lastooreni,
te di rebalojreni fii,
te di lastooreni gacbee,
te di gusiejch lajzreni,
te di gusiacäreni.
41 Rediidxre gunii Isaías, sa'csi bahuiini xcäḻrdimbicha' Jesús xhaguibaa, dxejc guniini xcuentni.
42 Dxejcti gaii rebejṉ ni rnibee huililajz xtiidxni che räjpni abaxhaḻ Diosni, niluxh bidxejbreni rebeṉ farisee, ni'c direni nicäjp ahuililajzreni, te di gurilaagwreni laareni, gudxojnreni jiu'reni neṉ guidoo. 43 Sa'csi rdxaglajzrureni guiliä'p rebejṉ xpala'nreni luxh guxiiru rlajzreni guiliä'p Dios xpala'nreni.
Xtidx Jesús sigubee rebejṉ
44 Dxejcti gudidxa' Jesús:
―Nani chalilajz xtidxä, et ganaxdi ni caniä rililajzni, näjza xtidx Xtadä nani baxhaḻ narä rililajzni. 45 Nani ruhuii loä, ruhuiizani loj ni baxhaḻ narä. 46 Narä biäḻä si'c bajl lo guedxliujre, te guiraa renani chalilajz xtidxä, dirureni chu lo yäḻcäjy. 47 Nani riendiajg xtidxä, luxh dini gusoob rediidxga, dina gunä yäḻguxhtis lojni, sa'csi dina niälä te gunä yäḻguxhtis rebeṉguedxliuj, biäḻä te gusḻaä́ rebeṉ guedxliuj lo dojḻ. 48 Nani rbälaz narä, ni di gusoob xtidxä, yu' chu gun yäḻguxhtis xtojḻni; lagajc rediidx nani guniä gun yäḻguxhtis xtojḻreni che gaḻ lult dxej. 49 Sa'csi narä dina niädniä lagajc xcuentä, lagajc Dad ni baxhaḻ narä, lagajc laani gunibeeni xhini'c guiniä, xhini'c guluiä. 50 Luxh nancheä gunibeeni chu yäḻnabajṉ par tejpas. Ni'cni rediidx nani rniä, rniäreni si'cpacni gunii Xtadäni loä.